Panožni 
kompetenčni
model
za kadre
kemijske
industrije

Panožni kompetenčni model za kadre kemijske industrije je dokument,  ki odgovarja na vprašanje, katere so ključne kompetence izbranih 7 panožnih profilov, ki so temeljne danes in tudi v prihodnosti (5-7 let), pri čemer izdelani model upošteva tudi globalne trende svetovnega gospodarstva, predvsem pa trende razvoja kemijske industrije. Model kompetenc vključuje tudi kompetence prihodnosti, ki zajemajo naslednja prednostna področja: digitalizacija, design management, napredne tehnologije, krožno gospodarstvo, kemijska varnost in tveganja.

V panožnem kompetenčnem modelu so zajete splošne in kemijsko specifične kompetence; prav slednje ga razlikuje od ostalih kompetenčnih modelov drugih industrij. Kot tak je osnova za specifične kompetenčne modele posameznih podjetij, ki so vključeni v projekt, saj se le-ta podjetja v svojem temelju bistveno razlikujejo v velikosti podjetja (mikro, majhno, srednje, veliko), zastopanosti/prisotnosti posameznih izbranih ključnih profilov,  dejavnosti znotraj panoge in razvojni fazi podjetja (uvajanje, rast, zrelost, upadanje).

Panožni kompetenčni model je osnova za pripravo kompetenčnih modelov posameznih podjetij, kjer so opredeljene pričakovane razvitosti posameznih kompetenc in načini ocenjevanja posamezne kompetence pri zaposlenih ter s tem tudi napredek, ko so zaposleni deležni usposabljanj.

Model kompetenc je tako temeljni dokument za povečanje ključnih kompetenc izbranih panožnih profilov zaposlenih, da bodo le-ti ohranili ter povečali svojo zaposljivost ter hkrati prispevali k rasti, dvigu kakovosti in konkurenčnosti svojega podjetja, kemijske industrije in tudi slovenskega gospodarstva.

 

Panožni kompetenčni profili

Pri izdelavi kompetenčnih profilov smo izhajali iz trendov razvoja kemijske industrije in s tem potreb po določenih kompetencah (kompetence prihodnosti), usmeritve (vizije) partnerskih podjetij ter opisov ključnih delovnih mest (sistemizacije partnerskih podjetij) za posamezen profil. Kompetenčne profile smo izdelali za 7 panožnih profilov, od tega za 5 ključnih in 2 podporna profila.

Za posamezen profil smo opredelil največ 10 ključnih kompetenc, ki zajemajo splošne in delovne specifične kompetence. S splošnimi kompetencami smo razumeli tiste, ki bi jih z lahkoto prenesli v drugo panogo, z delovno specifičnimi pa tiste, ki so povezane s stroko; s specifikami posameznega profila in panoge.

Na temelju izdelanih kompetenčnih profilov smo se lotili ocenjevanja dejanske razvitosti posameznih kompetenc in njihovega ciljnega stanja  - želene razvitosti, ki jo bodo podjetja dosegla tudi z usposabljanji v okviru Kompetenčnega centra. Želeli pa smo preveriti tudi pomembnost posameznih kompetenc pri izbranih kompetenčnih profilih.

Razvitost in pomembnost posameznih kompetenc kompetenčnih profilov so v podjetjih praviloma ocenjevali neposredni vodje in kadroviki.

 

Poslovni procesi panoge kemijska industrija 

Ocenjevanje pomembnosti kompetenc

 

Podjetja smo zaprosili, da nam povedo, katerim 4 kompetencam pri posameznem profilu želijo dati prednost pri usposabljanju oz. katere izmed vseh ključnih so najpomembnejše.

Za oceno pomembnosti kompetenc oz. za njihovo razvrstitev po pomembnostu smo uporabili naslednjo stopenjsko lestvico:

  • 4 točke: ključna, absolutno najbolj pomembna kompetenca pri tem profilu

  • 3 točke: zelo, zelo pomembna kompetenca

  • 2 točki: zelo pomembna kompetenca

  • 1 točka: pomembna kompetenca

 

Vse ocene, pridobljene iz posameznih podjetij, smo utežili s številom zaposlenih v podjetju.

Primer:

ocenjevanje razvitosti in pomembnosti kompetenc: 

TEHNOLOG

Utežena ocena RAZVITOSTI kompetence
Utežena ocena razvitosti kompetence
Utežena oc. RAZVITOSTI kom. TEHNOLOG
Utežena ocena razvitosti kompetence: Tehnolog
Utežena ocena POMEMBNOSTI kompetence
Utežena ocena POMEMBNOSTI kompetence
Utežena ocena POMEMBNOSTI k.TEHNOLOG
Utežena ocena pomembnosti kompetence
Show More

Vrzeli v kompetencah kompetenčnih profilih glede na velikost

Vrzeli oz. primanjkljaji v kompetencah smo organizirali v 3 skupine in sicer glede na njihovo velikost, primer za tehnologa:​

Metodologija merjenja napredka

 

Za ugotavljanje napredka na področju usposobljenosti posameznikov oz. dviga razvitosti kompetenc je pomembno redno spremljanje in vrednotenje učinkovitosti usposabljanj. Ob tem pa se zavedamo, da dviga v razvitosti kompetenc ne moremo pripisati le usposabljanju. Kompetenco lahko posameznik namreč razvije tudi z:

  • samoučenjem,

  • razmislekom (refleksijo) o lastnem delu in naravnanosti,

  • vključenostjo v mentorski proces (ki je tudi oblika, praviloma daljšega, usposabljanja, vendar ne tista, ki smo jo imeli v mislih, ko smo pripravljali načrt usposabljanj),

  • vajo,

  • opazovanjem tistih, ki imajo višje razvite kompetence …

 

Podjetja za spremljanje potrebujejo ustrezna orodja, za vrednotenje pa kazalnike merjenja napredka. Napredek je smiselno ugotavljati na ravni posameznika, skupine posameznikov, podjetja in tudi celotne panoge.​​

Napredek v kompetencah podjetja lahko vrednotijo na različnih ravneh in ob različnem času: na ravni posameznika, skupine/tima in podjetja; v roku enega meseca, 3-6 mesecev, 6-12 mesecev po zaključku usposabljanja npr. z vrednotenjem:

  • rezultatov in vplivov na poslovanje;

  • sprememb v vedenju;

  • napredka posameznika kot rezultat usposabljanja;

  • odziva posameznika na usposabljanje.​

 

Metode za vrednotenje napredka v kompetencah se razlikujejo glede na raven vrednotenja: Najpogostejše so naslednje:

  • metoda 180o ali 360o za oceno razvitosti kompetenc, 

  • redni letni razgovori, 

  • intervjuji/razgovori,

  • testiranje, 

  • opazovanje,

  • samoocenjevanje.
     

Izzivi človeštva in svetovnega gospodarstva v prihodnosti ter priložnosti za kemijsko industrijo

Dejstev o tem, kakšno bo življenje na zemlji v prihodnosti in s katerimi izzivi se bo soočalo človeštvo.

 

  1.  ZDRAVJE in PREHRANA:  Leta 2050 bo na zemlji živelo 9 milijard ljudi.

    • Kako bomo lahko zagotovili hrano in vodo za vse prebivalce?

    • Katere so možne koristi in prispevki znanosti o rastlinah?

  2. ENERGIJA in VIRI: Do leta 2030 bomo potrebovali 50 % več primarne energije.

    • Kakšna je idealna mešanica energije prihodnosti?

    • Kako velik je delež obnovljive energije?

  3. GRADNJA in NASTANITEV: 67 % svetovnega prebivalstva bo do leta 2025 živelo v mestih.

    • Kako bo izgledala prihodnja arhitektura?

    • Katere materiale bomo potrebovali, da do poraba energije bolj učinkovita?

  4. MOBILNOST in KOMUNIKACIJE: Do leta 2020 bo na zemlji 1,2 milijarde avtomobilov.

    • Kako lahko zmanjšamo emisije in porabo goriva?

    • Iz česa bodo narejeni avtomobili v prihodnosti?

 

 

Glavna skrb prihodnjih generacij bodo hrana in voda ter zmanjševanje onesnaževanja, pri tem pa bo imela veliko vlogo tudi kemija.

 

PROJEKTNA PISARNA:
GZDBK – PRIJAVITELJ in ADMINISTRATIVNO FINANČNI PARTNER

 

 

GZS – ZKI – KADROVSKO STROKOVNI PARTNER

Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine

Novi trg 11, 8000 Novo mesto

Tel.: 07 33 22 184, email: gzdbk@gzdbk.si, www.gzdbk.si

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.